Ko pride petnajsti november, vozniki na veliko hitijo k vulkanizerjem in avtomehanikom, da bi svoje jeklene konjičke preobuli v zimsko obutev. Seveda pa je med vozniki tudi veliko takšnih, ki se zavedajo, da menjava letnih pnevmatik za zimske ni povsem nujna. Če sta pri hiši dva avtomobila in se enega uporablja vsak dan, drugega pa le občasno, se marsikdo odloči, da bo zamenjal pnevmatike le na prvem. Nenazadnje ni nujno, da rinemo na cesto z drugim, kadar je zunaj sneg ali poledica – še vedno pa ga lahko koristimo ob lepih in suhih zimskih dneh.
No, tako sva skušala pri kompletu zimskih pnevmatik nekoliko prihraniti tudi midva z možem. Zamenjala sva pnevmatike na glavnem avtomobilu, s katerim se mož vozi v službo in s katerim lahko pozimi skrbim za razvažanje otrok na dejavnosti. Moj avtomobil pa naj bi ostal v poletnih »sandalih« in pozimi bolj kot ne garažiran. Za vsak slučaj, da bi bilo vendarle treba tudi pozimi z njim ven in bi naletela tudi v lepem vremenu na kontrolo, pa sva v prtljažnik vrgla verige za avto, da me ne bi doletela kazen.
Seveda se nama to ni niti malo izplačalo. Saj veste, Murphyjevi zakoni, ki pravijo, da če obstaja možnost, da bo šlo kaj narobe, bo to narobe tudi šlo. Tako se je zgodilo, da je moral mož nepričakovano ostati v službi ravno na dan, ko je bilo treba starejšo hči peljati na trening, pa tudi mojih staršev ni bilo doma (onadva bi sicer lahko vskočila in jo peljala). Tako mi ni preostalo drugega, kot da hči napakiram v svoj avto in jo peljem 15 kilometrov daleč.
Ko sva šli na pot, je kazalo, da bo vreme lepo, a od takrat pa do časa vračanja domov so minile tri ure. In vmes je začel naletavati sneg. Seveda sem bila precej zaskrbljena, kljub temu, da se zaenkrat ni prijemal vozišča. Ko je prišla hči, da bi se odpravili domov, sem ji povedala, da ne bova šli z avtom. »Pa saj ni toliko snega! In saj imaš snežne verige za avto,« je bila začudena. Ja, verige za avto bi lahko v primeru, da bi se sneg pričel prijemati, res lahko nadela – če bi jih znala! Sicer pa mi ni bilo nič kaj všeč, da bi morala z verigami voziti 15 kilometrov daleč po glavni cesti in ovirati promet. Nenazadnje pa je bilo še bolj odločilno dejstvo, da mi je ostalo nekaj zdrave pameti. Tudi dokler se sneg ne prijema, ne bi nikoli peljala domov z letnimi gumami, saj je v avtu z mano vendar moj otrok.
No, avto je do naslednjega dne ostal, kjer je bil, najcenejše gume pa sem tudi naročila. In hči je bila vesela, da je bila deležna nove dogodivščine – domov sva se peljali z vlakom.